V spomin Anki Bernard (1929-2005)
Sredi januarja2005 nas je iznenada pretresla novica, da se je od nas poslovila Anka Bernard. Vsa leta je bila članica neformalnega združenja >vrtoljubcev<, - ljubiteljev rastlin in lepih vrtov. Anka nam je s področja krajinarstva veliko pomagala. Organizirala je razne oglede vrtov doma in v tujini. Z neizmerno ljubeznijo do rastlin in lepote narave ter izrednim poznavanjem nas je popeljala v čudoviti svet vrtov. Poleg vrtne umetnosti je zelo ljubila tudi slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo in ne nazadnje tudi glasbo. Igrala je na klavir.
V reviji Naša žena je opisovala naše vrtove. Zadnji vrt, ki ga je predstavila v januarski številki, je Sonjin vrt. Pri pisanju tega članka nikakor ni bila zadovoljna s svojim delom. Vedela je, da je to njeno zadnje delo, zato ga je hotela opraviti najbolje, kakor ptica trnovka, ki zapoje najlepšo pesem svojega življenja, preden se poslovi. Ta vrt je zelo lepo predstavila, tako vsebinsko kot slikovno. Na koncu je stavek, ki se glasi takole: >Če se te loteva malodušje in si brez volje, se oprijemi nečesa, kar te najbolj veseli.
Anka, radi bi se ti zahvalili za vse, kar si nam dala iz svoje bogate zakladnice znanja, največ s področja hortikulture. Tega nam ne more nihče vzeti. Ostaja nam lep spomin ter tvoja čudovita, za vsakega od nas nepogrešljiva knjiga Okrasni vrt, z lepo spremno besedo tvoje prijateljice, žal, že pokojne gospe Jelene de Belder Kovačič.
Draga Anka, ko se poslavljamo od tebe, nam še zveni v spomin tvoj Chopinov Nokturno št.2. To je bilo slovo, tokrat za vedno!
Tvoji 'vrtoljubci'
(v njhovem imenu Bojan Repše)
--------------------------------------------------------
Prispevek je objavljen v Naši ženi, marec 2005.
Okrasni vrtovi