V začetku maja letošnjega leta  sem bil na obisku pri prijazni vrtoljubki Anči Tomažinčič iz Medvod. Njen vrt slovi po številnih različnih hortenzijah in še posebno po čudovitem drevesu davidiji.

Domovina davidije je zahodna Kitajska, in sicer provinca Sichuan in Hubei. Anglež Ernest Henry Wilson jo je prvi opisal proti koncu 19. stoletja. Frančiškanski misijonar francoskega rodu Jean Pierre Armand David (1826-1900), ki je deloval na Kitajskem, je prinesel semena tega drevesa v Pariz. Rastlini so dali znanstveno ime Davidia involucrata. Ime rodu je nastalo po omenjenem misijonarju, v katerem je ena sama vrsta. Ime vrste involucrata pa izhaja iz latinske besede involucre (ogrinjalo, robček, prtiček). Nemci so ji dali ime Taschentuchbaum (drevo z robčki) ali Taubenbaum (golobje drevo), Angleži pa ji rečejo handkerchief tree (drevo z robčki). Ime je dobilo po ovršnih listih, ki spominjajo na robčke. Drevo ima piramidasto obliko in zraste v prvotni domovini do 20m, pri nas pa od 6-12m. Cveti v začetku maja. Cvetovi so združeni v okrogla socvetja, ki jih obdajata dva velika kremasto bela ovršna lista (brakteji) – eden je štiri krat daljši kot drugi in sta opazna že na daleč. Listi so srčasti in napiljeni; zgoraj so zeleni in gladki, spodaj dlakavi; na daleč so podobni lipovim listom. Plodovi so podobni orehom in dozorijo, ko listje že odpade. Obstaja tudi različek vilmoriniana, ki ima gladke, sinje zelene liste. Dobro uspeva na vlažnih humuznih, a dobro odcednih tleh, v polsenci ali na soncu. Starejše drevo je popolnoma prezimno, mlajše pa je občutljivo na hujši mraz.

Na Ančinem vrtu ima davidija dominantno mesto, kakršno si to prelepo drevo tudi zasluži. Če si ga želite ogledati, vas bo lastnica prijazno sprejela. Raste tudi v Arboretumu Volčji Potok in v prekrasnem vrtu Luciana Viatorija v italijanski Gorici in morda še kje. Mene je to drevo očaralo.

Avtor teksta in fotografij: Bojan Repše (junij 2008)