"Sen kresne noči"

Prihaja čas poletnega solsticija, poletnega sončnega obrata, čas, ko se začne poletje. Poznate reklo: "O kresi se dan obesi"?

Beseda solsticij prihaja iz latinščine: sol=sonce, sistere=stati. To pomeni, da sonce takrat obstane na skrajni severni točki na obzornici, potem pa spremni smer gibanja. (Na zimski solsticij, 22. decembra, doseže skrajno južno točko.)  Dan je najdaljši in noč najkrajša. To je od 21. do 23. junija.

Že naši davni predniki so opazovali, da vse spremembe na nebu potekajo v ponavljajočih se ciklih in da vplivajo na življenje na Zemlji. Poznavanje zakonitosti menjavanja letnih časov je bila posebno pomembno, ko je človek postajal poljedelec.

Sonce, kot najmočnejši naravni vir svetlobe in toplote, je imelo v vseh mitologijah pomembno vlogo. Tudi najstarejša praznovanja pri Starih Slovanih so bila povezana z njim. Po starem poganskem izročilu je bila "Kresna noč" eden največjih ognjenih praznikov. Kurili so kresove, plesali, peli okoli njih, gnali živino skozi ogenj, hodili po žerjavici, pepel trosili po poljih….. Verovali so, da ima ogenj nadnaravno, očiščevalno moč.

Rastline, nabrane na Kresno noč, imajo magično moč. Šopke ivanjščic, šipka, kopriv, pelina, praproti … so obešali okoli domov za zaščito. Posebno mesto je imelo praprotno seme, ki te lahko napravi nevidnega …Mogoče se splača poskusiti. Če pa dobite na Kresno noč praprotno seme v čevlje, razumete živalsko govorico. In veste kaj najbrž pripovedujejo? Ljudje, zbudite se vendar in bolj čuvajte našo naravo!

Zanimivosti od tu in tam

Botanični vrt v knjigi
V počastitev 200 letnice je te dni izšla knjiga Botanični vrt Univerze v Ljubljani avtorja dr.Jožeta Bavcona. V knjigi je predstavljena zgodovina vrta od prvih začetkov do današnjih dni. Spremljamo pregled rastlin v vseh letnih časih. Predstavljenih je okoli 700 vrst, 300 tudi na fotografijah, ki so posajene v vrtu, v rastlinjakih in na opazovalnem travniku; med seboj se prepletajo domače  sorte in take iz tujih okolij.
(objavljeno  8. 07. 2010)  
Spominski kovanec ob
200 letnici Botaničnega vrta

Banka Slovenije je ob 200 letnici Botaničnega vrta v Ljubljani izdala spominski kovanec za 2€. Na njem je upodobljen cvet rebričevolistne hladnikije ali hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia), ki je edini slovenski rodovni endemit.
(objavljeno  13. 05. 2010)  
Čudoviti vrtovi Slovenije

Pred nekaj dnevi je izšla knjiga Čudoviti vrtovi Slovenije, katere avtorji v besedi, predvsem pa z mnogimi, res izvrstnimi fotografijami predstavljajo 25 zasebnih okrasnih vrtov iz vseh delov Slovenije, kot biser na torti pa še vrt v Gorici, ki ga ureja zamejec s slovenskimi koreninami. Avtorji knjige, sami navdušeni vrtoljubci, so: Alenka Gorza Jereb, Samo Jereb in Tomaž Vesel.
(objavljeno  24. 04. 2010)  
Jubilej Botaničnega vrta
Botanični vrt v Ljubljani je v jubilejnem letu izdal posebno knjigo 200 let botaničnega vrta v Ljubljani.
(objavljeno  15. 02. 2010)  
Branko Novak  © 1999 - 2010
Site Meter