Dolgo nenavadno potovanje rudbekije 'Goldsturm'
V julijskih in avgustovskih dneh po vrtovih in v cvetličnih nasadih lahko občudujemo neutrudno cvetenje zlatorumeno cvetoče trajnice, ki pride še posebej do izraza, če je posajena v večjih skupinah.To je rudbekija 'Goldsturm', trajnica, ki je v Evropo pred desetletji skromno prišla iz Amerike, v evropskih deželah po raznih zapetljajih doživela veliko simpatij in se vsa popularna vrnila v svojo prvotno domovino.
Eden najvidnejših evropskih vrtnarskih strokovnjakov prejšnjega stoletja Nemec Karl Foerster (1874-1970) je pred drugo svetovno vojno imel priznano vrtnarijo trajnic v Potsdamu pri Berlinu. Njegov glavni vrtnar, ki je pogosto obiskoval vrtnarske prijatelje v češkem Olomucu, se je ob obisku leta 1937 navdušil nad bogatim zlatorumenim cvetenjem in kontrastnimi črnimi glavicami skupine kakšnih 60 cvetočih rudbekij (Rudbeckia fulgida var. sullivantii). Čehi so to trajnico nekaj let prej dobili iz botaničnega vrta v avstrijskem Gradcu, v Gradec pa je prišla iz Severne Amerike kot zanimiva rastlina, ki tam raste v naravi. Po povratku v Nemčijo je glavni vrtnar za to rastlino kaj hitro navdušil svojega šefa in takoj sta sklenila, da mora trajnica priti tudi v vrtnarijo v Potsdam. In - ko se je glavni vrtnar naslednjič vračal iz Češke, je z nedolžnim obrazom v nahrbtniku "švercal" nekaj sadik tako zaželene trajnice. Rudbekija je naslednje leto zacvetela, Foerster jo je primerjal z drugimi vrstami rudbekij, ugotovil njene prednosti in jo, nezadovoljen z imenom sullivantii, ki se ga je težko zapomniti in vrtnarjem ne pove kaj dosti, hitro poimenoval 'Goldsturm'. Ime se je obdržalo in ga danes pozna ves vrtnarski svet. Začelo se je mučno večletno vegetativno razmnoževanje te trajnice, kajti takrat še niso poznali njenih sposobnosti generativnega razmnoževanja (s semenom). Druga svetovna vojna je naredila svoje tudi na vrtnarskem področju, tako da je rudbekija 'Goldsturm' lahko pričela graditi svojo popularnost šele leta 1949 in bila nato v petdesetih letih v Nemčiji ena najbolj prodajanih trajnic. Čez dobrih deset let je cvetela že povsod po Evropi. Ker v tistem času čezmorsko trgovanje z okrasnimi rastlinami še ni bilo kaj prida razvito, se je Rudbeckia fulgida var. sullivantii iz Evrope v Ameriko vrnila šele v 80-tih letih. A vrnila se je prav taka, kot smo jo v Evropo dobili iz Amerike, nikakršnega žlahtnenja ni bilo vmes. Hitro se je razširila po celotnem področju Združenih držav, veliko zaslug za popularnost pa ima ameriški vrtni arhitekt, ki jo je v velikih skupinah zasadil vzdolž pomembne washingtonske Pennsylvania Avenue, avenije, ki povezuje Belo hišo in Kapitol. (Gornji zapis je povzetek članka, objavljenega v glasilu nemškega društva ljubiteljev trajnic; fotografije: Branko Novak.) ![]() Zanimivosti od tu in tam Botanični vrt v knjigi V počastitev 200 letnice je te dni izšla knjiga Botanični vrt Univerze v Ljubljani avtorja dr.Jožeta Bavcona. V knjigi je predstavljena zgodovina vrta od prvih začetkov do današnjih dni. Spremljamo pregled rastlin v vseh letnih časih. Predstavljenih je okoli 700 vrst, 300 tudi na fotografijah, ki so posajene v vrtu, v rastlinjakih in na opazovalnem travniku; med seboj se prepletajo domače sorte in take iz tujih okolij. ![]() (objavljeno 8. 07. 2010)
Spominski kovanec ob200 letnici Botaničnega vrta ![]() Banka Slovenije je ob 200 letnici Botaničnega vrta v Ljubljani izdala spominski kovanec za 2€. Na njem je upodobljen cvet rebričevolistne hladnikije ali hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia), ki je edini slovenski rodovni endemit. (objavljeno 13. 05. 2010)
Čudoviti vrtovi Slovenije![]() (objavljeno 24. 04. 2010)
Jubilej Botaničnega vrta
Botanični vrt v Ljubljani je v jubilejnem letu izdal posebno knjigo 200 let botaničnega vrta v Ljubljani.
![]() (objavljeno 15. 02. 2010)
|