Konopljika ali Vitex agnus-castus sodi v družino Verbenaceae (sporiševke) in raste divje v Sredozemlju. Rod Vitex izhaja iz latinske besede vitilis 'spleten' oz. vitis 'trta', saj so njene prožne veje uporabljali namesto vrvi.  Vrstno ime agnus-castus pa pomeni  agnus 'jagnje'  in castus 'pobožen, čist, nedolžen', torej  božje jagnje. Že v antiki  je imela ta rastlina simbol čistosti oz. brezmadežnosti. Francozi jo imenujejo poivre des moines – meniški poper. Menihi so konopljikine plodove uporabljali  kot nadomestek za poper. Rastlina vsebuje snovi, ki spodbujajo delovanje hormona prolaktina (hiperprolaktinemija), in to povzroči  zmanjšanje libida.  V stari Grčiji so ženske pogosto dajale moškim v vino plodove konopljike, da so jih umirile, če so bili preveč  potentni.

Konopljika  je listopaden grm in zraste malo več kot dva metra. Listi so podobni navadni konoplji in so na spodnji strani dlakavi. Če jih pomanemo med prsti, močno zadišijo po popru. Poleti se pojavijo dolgi sivi klaski, iz katerih se odprejo lepi modro vijoličasti cvetovi, ki močno dišijo. Cveti dolgo. Zaradi mamljivega vonja, oblike listja, teksture in oblike grma, ima ta rastlina v poletni vročini poseben čar. Jeseni se razvijejo črnikaste jagode, ki so trde, v premeru dosežejo 0,5 cm, in imajo 4 semena.

Sadimo jo v zavetno lego. Je idealna rastlina za suha in peščena tla. Lahko jo obrezujemo. Pred mrazom jo zavarujemo s slamo, ali pa jo posadimo v lonec z dobro drenažo, ki ga pred zimo prenesemo v hladen prostor, kjer ne zmrzuje. Lepo se poda v zeliščnem vrtu.