(objavljeno  31. 01. 2010)  

Ob koncu zime bomo v knjigi avtorjev Alenke Gorza Jereb, Sama Jereba in Tomaža Vesela lahko občudovali predstavitev zanimivih, res ogleda vrednih slovenskih ljubiteljskih okrasnih vrtov. Govorila bo predvsem fotografija. Ker je tako fotografiranje zelo zahtevno, se avtorji stalno izpopolnjujejo v tehniki in kompoziciji sodobnega digitalnega fotografiranja.
Kliknite spodnji več za zanimiv sestavek o foto delavnici v Toscani.
Avtorica je Alenka Gorza Jereb.

več...

(objavljeno  29. 11. 2009)  

Letos je ameriška zveza ljubiteljev perunik AIS s prestižno Dykovo medaljo odlikovala bradato peruniko 'Golden Panther' žlahtnitelja Tasco-ja (2000). Nagrajenka ima lepe, nakodrane, bronasto obarvane cvetove. Oglejte si jo na http://www.irises.org/

(objavljeno  29. 07. 2009)  

Borut Benedejčič in Tanja Godnič iz Škrbine na Krasu sta v Londonu na Hampton Court Palace Flower Show-u  prejela zlato medaljo za svoj vrtni dizajn, Pepin kraški vrt, pa tudi posebno priznanje za najboljši vrt v kategoriji majhnih vrtov.
Več o tem lahko preberete v slovenskih internetnih medijih, npr. na http://www.hortikultura.si/, osrednja novica pa je na spletišču RHS, britanskega Kraljevega hortikulturnega združenja RHS
na http://www.rhs.org.uk/

(objavljeno  9. 07. 2009)  

Hortikulturno društvo Kranj, ki letos praznuje petdesetletnico, je prenovilo svojo spletno stran na  naslovu http://hortikult.info/

(objavljeno  26. 06. 2009)  

Konopljika je listopaden grm, ki raste divje v Sredozemlju in zraste malo več kot dva metra. Listi so podobni navadni konoplji in so na spodnji strani dlakavi. Če jih pomanemo med prsti, močno zadišijo po popru. Poleti se pojavijo dolgi sivi klaski, iz katerih se odprejo lepi modro vijoličasti cvetovi, ki močno dišijo. Cveti dolgo ...

več...

(objavljeno  17. 04. 2009)  

Če še niste obiskali spletne izdaje poznane revije Rože in vrt, oglejte si jo na http://www.rozeinvrt.si/

(objavljeno  30. 03. 2009)  

Rada prelistam vse, kjer so vsaj malo omenjene rože, v revijah in na spletnih straneh. Posebno poleti, ko je zaradi počitnic več časa. Uživam ob gledanju lepih fotografij, prebiranju dobro napisanih člankov, si skušam zapomniti čim več koristnih nasvetov in novih idej. Včasih pa naletim tudi na kaj takega, kar me zmoti. Kot, na primer, tole:

V uvodniku 5.št. Rože & vrt (maj 2008) lahko preberemo: »……………Če pa bi nekdo dejal, da smo tudi narod tatov, oziroma tatinski narod, bi bili najbrž zelo užaljeni in jezni. Zakaj o tem sploh razmišljam, če pa sploh ni res.
Zato, ker smo edini narod na svetu, ki goji prepričanje, da najbolje raste rastlina, ki jo izmaknemo, torej ukrademo. Narod, ki ima navado, da se za podarjeno rastlino ne zahvali, celo več, to še posebej poudari, češ, da mu sicer ne bo uspevala.Takšno splošno prepričanje velja na vseh koncih Slovenije in je družbeno sprejemljivo. Mar res? Mar ni čudno, da se rastline bohotijo v vseh deželah sveta, četudi se zanje zahvaljujejo. Zaradi takšnega prepričanja bi morali biti največji tatovi rastlin Angleži, Nizozemci, Francozi in tako naprej, po vrsti. Čudno je, da še noben strokovnjak s področja psihologije ali sociologije te naše lastnosti ni vključil v svoje raziskave, kajti njeni rezultati bi bili zagotovo zanimivi in edinstveni.
Zakaj pišem o tem šele zdaj, boste vprašali. Zato, ker je razlika, ali izginevajo samo vršički posameznih rastlin ali, kakor v zadnjem času slišim od različnih lastnikov vrtov, tudi večje, dragocenejše rastline. Ukrasti velik, že vrasel okrasni bor, oziroma celo več borov, niso mačje solze. Izkopati rastlino, ko ne cveti in v takšnem stanju ni nič posebnega, ko pa cveti, je nekaj edinstvenega, pomeni, da je tatinska sraka natančno vedela, po kaj je prišla na vrt. Kraje vrtnic in grmičkov ter celo spomladanskih čebulnic so vse pogostejše in celo pokopališča niso več varna pred roparji posebne vrste.
Kaj nam je storiti? Za začetek bi bilo lepo, če bi se začeli za podarjene rastline zahvaljevati. Bo »hvala« ali »hvala lepa« kar dovolj. …………..«

Zakaj me je to pisanje zmotilo? Več razlogov imam za to!

več...

(objavljeno  1. 10. 2008)  

Ste nas imeli za trave? Saj smo res take, a počakajte, da zacvetimo. Takrat bo razlika očitna.
Liriope, nizke cvetoče trajnice, so doma na senčnih gozdnih tleh v vzhodni Aziji /Kitajska, Japonska/. Rod obsega več vrst, med njimi so bolj poznane Liriope muscari, L. gigantea,  L.exiliflora, L.spicata.
Pri nas najbolj razširjena liriopa je Liriope muscari. Jo poznate?

več...

(objavljeno  25. 09. 2008)  

Hvala. Pohvala. Zahvala.
Vse tri besede imajo skupno poimensko izhodišče; z njimi izražamo pozornost do prijatelja, partnerja, soseda, otroka, človeka. Izreči besedo hvala nas učijo že od malih nog, potem pa, nenadoma,  počasi izgineva iz našega besednjaka. Čedalje redkeje jo slišimo ...

več...

(objavljeno  16. 06. 2008)  

Francoski žlahtnitelj bradatih perunik Cayeux je letos z upravičenim ponosom dal na tržišče sorto ‘Gérard  Brière’, ki s svojo barvno posebnostjo prekaša marsikatero uspešnico priznanih ameriških žlahtniteljev.

(objavljeno  3. 06. 2008)  

Slovensko društvo za kulturo vrtov SVZ na svoji spletni strani že od ustanovitve dalje omogoča obiskovalcem, da med petimi predlaganimi izberejo svojo priljubljeno rastlino sezone.

več...

(objavljeno  20. 08. 2009)  

Prihaja čas poletnega solsticija, poletnega sončnega obrata, čas, ko se začne poletje. Poznate reklo: "O kresi se dan obesi"?
Že naši davni predniki so opazovali, da vse spremembe na nebu potekajo v ponavljajočih se ciklih in da vplivajo na življenje na Zemlji. 

več...

(objavljeno  15. 06. 2008)  

Finci očitno tako cenijo svojo robido (Rubus chamaemorus), da so jo upodobili na največjih kovancih, kovancih za 2 evra. Niti malo ni podobna naši robidi. Raste po barjih ...

več...

(objavljeno  5. 06. 2008)  

Dvokrpi ginko (Ginko biloba) je rastlina-drevo, živi fosil, ki ga bolj ali manj poznamo vsi. Verjetno pa marsikdo ne ve, da obstaja več kot 50 registriranih različic te rastline...

več...

(objavljeno  12. 04. 2008)  

Ameriška zveza ljubiteljev perunik AIS je podelila prestižno Dykovo medaljo za letos najboljšo bradato peruniko Nagrajenka je visoka bradata perunika Queen's Circle  žlahtnitelja Fredericka Kerra. Je bela z vijoličnomodro obrobo na valovitih krilcih, ogledate pa si jo lahko na http://www.irises.org/

(objavljeno  3. 08. 2007)  

Tudi letos so ameriški gojitelji host izbirali in izbrali hosto prihodnjega leta. To je tudi pri nas že dobro znana in priljubljena sorta Blue Mouse Ears.
Pohiteli so in izbrali tudi lepotico leta 2009 - sorto Earth Angel.

več...

(objavljeno  3. 07. 2007)